Starši otrok in odrasle osebe z disleksijo se pogosto srečujejo z mnenji in izjavami, ki nimajo resničnega temelja. Nekaj neutemeljenih in neresničnih mitov o disleksiji:

• Branje je povezano samo z intelektualnimi sposobnostmi. Če nekdo slabo bere, ne more biti preveč bister.
• Nadarjen otrok ne more imeti disleksije.
• Težave iz predšolskega obdobja bodo izginile do tretjega razreda.
• Ponavljanje razreda bo otroku z disleksijo pomagalo, da bo dozorel in se razvil za branje.
• Otroci prerastejo disleksijo sami od sebe.
• Disleksija je posledica težav z očmi. Pomagale bodo vaje za oči in očala.
• Vsi otroci, ki zamenjujejo črki b in d, imajo disleksijo.
• Če otrok ne piše zrcalno in ne obrača črk in števk, nima disleksije.
• Edina prava rešitev je ura glasnega branja vsak dan.
• Otroci z disleksijo se morajo šolati v šoli s prilagojenim programom.
• Če bo otrok z disleksijo uporabljal računalnik, ne bo znal nikoli pravilno črkovati.
• Takšne otroke moramo prilagajati šolskemu sistemu.
• Na testu otroku z disleksijo ne damo dodatnega časa, ker mu tako ponudimo dodatne možnosti, ki jih sošolci nimajo.

Avtorica: Katarina Kesič Dimic