Družinska pogojenost disleksije je odločujoča in bistvena. Obstaja torej velika verjetnost, da bodo imeli otroci disleksijo, če so jo imeli njihovi starši.
Pogosto se zgodi, da starši šele po odkritju otrokove disleksije začnejo prepoznavati svoje značilnosti disleksije, ki pa je v svojem otroštvu niso prepoznali.
Značilnosti otrokove disleksije pa bodo drugačne kot so jo opazili starši pri sebi. Disleksija se pri vsakem otroku kaže v drugačni obliki, ker je odvisna tudi od ostalih dednih lastnosti, ki jih je otrok prinesel na svet. Razumevajoče okolje in podpora pri otrokovem spopadanju z ovirami tudi vplivata na razvoj otrokove disleksije.
Te študije na področju genetike lahko zelo pomagajo staršem pri zgodnjem prepoznavanju znakov disleksije pri svojih otrocih. Obravnava otrokovih posebnosti se lahko začne dovolj zgodaj, kar je bistveno za uspešen razvoj otroka.
Bistvene genetske študije so prispevali:
-Snowling, M.J. (2000). Dyslexia (2nd ed.).Oxford, Blackwell.
-Fisher,S.E., Marlow, A.J., Lamb, J., Maestrini, E.Williams, D.F., Richardson, A.J.Weeks, D.E., Stein, J.F., and Monaco, A.P. (1999). A quantitative-trait locus on chromosome 6p influencis different aspects of developmental dyslexia. American Journal of Human Genetics, 64, 146-156.
-Castles, A., Datta, H., Gayan, J.and Olson, R.K. (1999). Varieties of developmental reading disorder: Genetic and environmental influences. Jornal of Experimental Child Psychology, 72/73.
-Gilger, J.W., Pennington, B.F. and DeFries, J.C: (1991) Risk for reading disabilitiy as a function of parental history in three family studies. Reading in Writing, 3, 205-218.
-Gavin Reid, Učenci s specifičnimi učnimi težavami: skriti primanjkljaji- skriti zakladi (2007),Bravo Društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, 17 – 76.